Kam izginil z ustnic je smehljaj,
kam se skril tvojih je oči sijaj?
Kje zdaj tvoje nežne so roke,
kdo ti zjutraj božal bo lase?
Še zadnjič se v slovo nasmej,
me z očmi iskrivimi poglej,
naj v objemu tvojem spet zaspim,
saj le pramen las ostal bo v spomin.
