Pomladna

Pomladna

Kdo si, 

TI z angelskim nasmehom?

Lepotica,

z elegantnim korakom,

z božanskim telesom 

in šarmantnim glasom?

Zakaj

me mučiš z lepoto svojo?

Skrivnostna,

zaradi tebe komaj spim,

sanjam podobo tvojo

in ob misli nate se zbudim.

Kako

naj preženem te iz sanj?

Prečudovita,

zaradi tebe nič ni več enako,

le bolj nor iz dneva v dan,

nor nate, princeska z napako.

skozi tunel

Ti Meglica,

ki te nosi sem in tja.

Jaz in ti

skupaj eno sva.

Sva svetloba,

skupaj vse in hkrati nič.

Sva vesolje

in sva nepomemben kič.

Skupaj srečna

v drami in komediji,

večna zveza

v strahu in tragediji.

Nepojmljiva

sva midva - ti in jaz?

Sva le drobec,

najin prostor, tuji čas!

Ti si veter,

čutna, a nevidna.

Jaz le prah,

materija morbidna.

Ko odideš

spet doma boš slavljena.

Jaz ostanem

reč presneta in pozabljena.