ponedeljek, 27. februar 2017

skozi tunel

Ti Meglica,
ki te nosi sem in tja.
Jaz in ti
skupaj eno sva.
Sva svetloba,
skupaj vse in hkrati nič.
Sva vesolje
in sva nepomemben kič.

Skupaj srečna
v drami in komediji,
večna zveza
v strahu in tragediji.
Nepojmljiva
sva midva - ti in jaz?
Sva le drobec,
najin prostor, tuji čas!

Ti si veter,
čutna, a nevidna.
Jaz le prah,
materija morbidna.
Ko odideš
spet doma boš slavljena.
Jaz ostanem
reč presneta in pozabljena.

Ni komentarjev:

Objavite komentar